Program je namenjen ljubiteljem narave. Dobimo se ob lovski koči v srcu snežniških gozdov in se ob šilcu domačega spoznamo s krajem. Odpravimo se po dolini Mrzlega dola, kjer naletimo na zelo pestro floro in izjemne ostanke italijanskih utrdb iz časa, ko je po teh krajih potekala rapalska meja. Pot nas vodi na vrh Velika Milanja (1099 m), ki nas obdari s čudovitim razgledom na snežniške gozdove, če je vreme pravo, pa tudi na Alpe, Dolomite, Istro, Kvarner … Preseneti nas izjemna razsežnost fosilnega plazu, ki je zdrsnil pred približno dvema milijonoma let. Pa še kaj se najde … tako … spotoma. Odpravimo se nazaj v Mrzli dol, kjer nas ob Bistriški bajti čaka bogat piknik (hladna predjed, juha ali enolončnica, glavna jed, solate, sladica, razne pijače) in druženje v neokrnjeni naravi.

Naš cilj bodo snežniški gozdovi in manj znani vrhovi: Cifre, Veliki Razbor, Planinc … S kombijem se odpeljemo iz doline reke Reke čez kraški rob. Na začetku poti se pred nami odpirajo visokogorski travniki, nato preidemo v osrčje snežniške planote, od tam pa nadaljujemo peš. Ob poti nas spremljajo številni zanimivi kraški pojavi, obkroža pa nas starodavni bukovo-jelov gozd. Med potjo lahko vidimo številne sledove živali, če imamo srečo, katero tudi srečamo. Ko se odpravljamo proti vrhovom, se bukov gozd začne spreminjati. Zaradi vpliva vetrov in snega so drevesa povita in grčasta, kar vzbuja občutek, da smo v začaranem gozdu. Večina vrhov je golih in prekritih z debelo travnato odejo, ki kar vabi, da se pogrezneš v njeno mehkobo. Erozija je tukajšnje skale oblikovala v umetnine in če podrobneje pogledamo, lahko na njih opazimo različne oblike, obraze, živali … Na poti se bomo naučili še osnov orientacije v naravi, spoznavali užitne pa tudi strupene rastline ter tehnike preživetja v naravi. Da ne bomo omagali, pa bo poskrbel naš kuharski mojster s svojo kuhinjo, kar zagotavlja, da v jedeh ne bo manjkalo divje rastočih užitnih rastlin. Ker pa smo v gozdu, bo poudarek na starih gozdarskih jedeh.

Ob prihodu na Sviščake se odpravimo proti vrhu Snežnika. Pot nas vodi skozi snežniške gozdove, med hojo opazujemo spremembe v sestavi gozda. Na začetku hodimo po smrekovem gozdu, ki raste v mrzlih dolinah, gozd pozneje preide v bukovo-jelovega, ko pridemo na pobočja Snežnika, pa dosežemo ruševje, značilno za visokogorje. Ena od značilnosti naših gozdov je temperaturni in rastlinski obrat, zato v dolinah najdemo predvsem iglavce, višje pa listavce. Po dveh urah hoje prispemo na vrh Snežnika, ki nas obdari s prečudovitimi razgledi, če imamo le malo sreče z vremenom. Snežnik je namreč najvišji vrh daleč naokrog. Po užitkih na vrhu Snežnika se odpravimo v planinsko kočo, kjer se okrepčamo z večerjo. Ostaneta nam še druženje v koči in spanje. Naslednji dan vstanemo dovolj zgodaj, da doživimo sončni vzhod. Po vzhodu odrinemo proti dolini. Pot nas vodi po evropski pešpoti E6. Je zelo razgibana in na njej srečujemo tudi mnoge sledi divjih živali. Iz gozdov se spustimo do visokih kraških travnikov, na katerih najdemo zelo raznovrstno rastlinstvo ter spoznamo marsikatero zanimivost. Vodič nas proti dolini popelje po eni najlepših pešpoti ob strmem snežniškem prelomu. Na njej nas spremljajo krasni razgledi, na vsakem koraku najdemo kaj lepega, novega, drugačnega … Pot se konča v Jasenu, kjer nas pričaka mojster kuhinje. Ko se noge ohladijo po naporni poti, je tu še prijetno potepanje po lokalni kulinariki. Le da bodo vilice in žlica tokrat dovolj, pohodniški čevlji se lahko zračijo …

Sprejem gostov ‘pri Kmj’tovih’ degustacija domače žganjekuhe, likerjev, naravnih sokov. Pripravimo se na krajši pohod na hrib nad vasjo Jasen. Ob poti uživamo v razgledih na dolino zgornjega toka reke Reke, pohod vodi čez kraško prelomnico, polno zanimivosti in naravnih lepot. Po približno dveh urah hoda pridemo na vrh Ahca (799 m). Tu najdemo ostanke halštatskega gradišča in razvaline starokrščanske cerkve. Po oddihu se odpravimo nazaj v dolino. V Jasenu obiščemo zasebni muzej, kjer hranijo stara orodja. Tako si pričaramo minule čase in način življenja v njih. V bližnjem vaškem domu nas čaka kosilo sestavljeno iz štirih hodov, ki ga je pripravil mojster kuhinje. Ko se okrepčamo, nam jasenski Kergelci, ki igrajo izvirno glasbo in glasbo za ples na priložnostne instrumente, zagodejo za dobro razpoloženje in popoldansko zabavo.

Odpravimo se v vas Prem, kjer stoji srednjeveški grad. Ogledamo si notranjost gradu in muzejsko zbirko. Na dvorišču nas pričaka degustacija naravnih sokov in domačega žganja. Pot nas nato vodi v Novakov mlin, tam je tudi obnovljen mlin ob Reki. V njihovih prostorih nas pozdravi naš kuhar, ki bo pred gosti pripravil kosilo na odprtem ognjišču (sestavljajo ga štirje hodi in 2 dl pijače po osebi). Seveda bo pogostitev pripravljena v črni kuhinji, tako da bo doživetje popolno.

Dobimo se v središču Ilirske Bistrice, kjer si ogledamo Hodnikov mlin. Sprejme nas vodička, nam razkaže objekt in razloži zgodovino mlinarstva v Ilirski Bistrici. Po požirku domačega se odpravimo na sprehod ob reki Bistrici in po starem mestnem jedru. Po ogledu znamenitosti se vrnemo v Hodnikov mlin, kjer nas na stari ‘venecjanki’ nad vodo pričaka bogato obložena miza; na roko rezan pršut in druge suhe mesnine, domača polenta z domačim jogurtom, sveže pečen domač kruh, lokalni siri, sadje … Po okrepčilu gremo na sprehod v Kindlerjev botanični park.